Število ubitih v času protivladnih protestov v Iranu je po zadnjih podatkih tiskovne agencije Human Rights Activists, ki ima sedež v Združenih državah Amerike, preseglo 500 oseb. V dveh tednih intenzivnih demonstracij naj bi življenje izgubilo 538 ljudi, med katerimi je 490 protestnikov in 48 pripadnikov varnostnih sil. Agencija ob tem opozarja, da bo število žrtev verjetno še naraščalo, saj so iranske oblasti v tem obdobju pridržale že več kot 10.600 posameznikov. Poročila o žrtvah se med nevladnimi organizacijami razlikujejo, vendar vse kažejo na strm porast nasilja. Organizacija Iran Human Rights s sedežem na Norveškem je pred tem poročala o 192 smrtnih žrtvah, kar je znatno več od njihove predhodne ocene, ki je znašala 51 mrtvih. Razkorak v številkah in težave pri pridobivanju natančnih podatkov so posledica omejenega dostopa do spleta v državi, s čimer oblasti otežujejo neodvisno spremljanje dogajanja. Podatki, ki jih navajajo tuji mediji in nevladne organizacije, še niso bili neodvisno preverjeni, vendar nakazujejo na najhujše zaostritve v državi v zadnjem času. Število ubitih, o katerem poroča Human Rights Activists, je v enem samem dnevu močno poskočilo, saj je prejšnje poročilo navajalo 116 smrtnih žrtev. Situacija ostaja napeta, mednarodna javnost pa pozorno spremlja odziv iranskih varnostnih organov na ulične nemire.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.